Ponatis, 9. 10. 2008

Novi časi, nova prilagajanja. Z novim študijskim letom se vsiljuje nov način življenja, s katerim odgovarjam na nove zahteve. Iščem "zdravo" ravnovesje med vsem, kar počnem, kar me veseli in kar se od mene zahteva. V tem želim ohraniti svoj pogled na svet, na življenje nasploh in biti čim manj odvisen od drugih, od zahtev, ki jih drugi a priori postavljajo kot najpomembnejše in producirajo svojo resnico kot absolutno in posplošljivo za drugega. Želim ohraniti samosvojost. Predstava o avtoriteti se je tudi spremenila. Zdaj se najbolj bojim zgolj samega sebe. Končno eno pametno izkustvo v mojem življenju. Zdi se mi, da sem v teh mesecih, ki sem jih imel na voljo prav za samega sebe, veliko prinesle, da sem kot oseba postal bolj samostojen, se bolje spoznal in postal bolj povezan s samim seboj. Zdaj sem bliže temu, da je vse kar imam, zgolj moje doživljanje sveta, ki se odvija in poraja znotraj mene, seveda v nenehnih interakcijah z tistim zunaj. Zdaj vem, da je nadnaravna moč človeka, da zna menjavati kontekste, v katerih biva. v vsakem trenutku smo kot ljudje zmožni ustvariti nov pomen. Na isti obešalnik lahko obesimo drugo obleko in to lahko delamo vedno znova in znova. Ampak omaro je treba odpret. V življenju potrebujem strukturo, nekaj minimalnega, v katerem se lahko gibam. Nekaj ograjenega, da se lahko počutim dovolj varnega. In ta ograda je najboljša, če je mobilna in prilagodljiva mojim potrebam, tako da jo lahko v vsakem trenutku premikam naprej in nazaj, pač odvisno od tega, kako velik teritorij mi v tem trenutku odgovarja na zahteve svobode oziroma na drugi strani varnosti. Zadnja dva dni nisem bil zadovoljen s svojim doživljanjem in ustvarjalnostjo. Mislim pa, da sem se v zadnjih nekaj urah spet prebudil. Niham v razpoloženju, kar je naravno stanje celega univerzuma. Zame je pomembno, da odkloni postajajo manj grobi in spremembe manj skrajne. Želim si spokojni sprehod skozi ves hrup in naglico ter sproščene korake na nepredvidljivi poti naprej. Zdaj sem zasidran in mi veter, ki me niha, prinaša igrivost. Nihanje je lahko tudi zabavno, če si le zasidran na neko podlago, na kateri stojiš. Na njej zdaj gradim od temeljev navzgor proti oblakom, kjer sanje postajajo resničnost.